Kmalu bo močno zapihal ter v našo deželo prinesel neprijeten hlad in kasneje še drobne kristale, ki bodo zaplesali v vrtincu in se nakopičili v belo debelo odejo. In kaj imata skupnega čokolada in sneg? Deželo, iz katere prihaja nova tablica čokolade, ki je prestala težko ‘mučenje’ v mojem čokoladnem laboratoriju. Deželo fjordov, jezer, na eni strani ogromnih ledenikov in na drugi mogočnih vročih vrelcev. Deželo, ki smo jo premagali na nedavnem evropskem košarkarskem prvenstvu in od koder prihaja ekstrovertirana pevka Björk in glasbena skupina Sigur Rós. Islandijo!

Na žalost nisem bila jaz tista, ki je uživala ob potepanju po prelepi naravi, temveč moj bratranec, ki mi je čokolado prinesel. Prosila sem ga, naj izbere eno po svojem okusu in odločil se je za tradicionalno islandsko znamko Icelandic Chocolate, ki nastaja v tovarni Noi Sirius.

Okus:

Opisana je kot pol sladka 45% temna čokolada, ampak po mojem okusu vsebuje (pre)več sladkorja. Tekstura je malce kašasta in tako me v kombinaciji z okusom spominja na kakšno od boljših jedilnih čokolad. Ni slaba, ampak obenem ne navdušuje. Kar mi je všeč je lomljivost, ob lomljenju se zasliši tradicionalen zvok in je pravo prav trda, ko zagrizeš vanjo in se hitro stopi. Na koncu v ustih pusti sicer prijeten okus, ne premočen, zato sem se z lahkoto zadržala, da nisem navalila nanjo kot hijena na svoj plen.

Oblika:

Lahko bi rekli, da so pri Icelandic Chocolate uporabili rek, ena ni nobena, saj sta v ovoju zaviti dve tablici. Jeeej! Vsaka tehta 100 gramov. Papirnat ovitek je precej minimalističen, bela barva zaznamuje najbolj severno deželo vode v vseh oblikah. Glede na severnjaško zavednost o ohranjanju okolja, je zelo všečno, da čokolada ni zavita v plastiko, kot večina sicer bolj popularnih.

Ocena: 3-4