Ko sem v Müllerju zagledala to lepotico, so se mi zasvetile oči, čeljust skorajda izpadla in usta razlezla v bedast nasmeh. Že nekaj časa sem mislila na njihove sladke dobrote, a jih do sedaj nisem nikjer našla. No, niti jih nisem zelo vneto iskala, če sem čisto iskrena. Sladoledne lučke ene najbolj prepoznavnih znamk na svetu, ki te premamijo z n- količinami čokolade – dvojna, trojna,… – obožujem. Dnevna sladkorna doza direkt v žilo. V veliki količini! Ravno zato je moj čokoladni radar zaznal morebitno novo čokoladno obsesijo.

Magnum je sladoledno dekadentno kraljestvo s štirinajstimi različnimi okusi popestril s čokoladami in pralinami. Poleg te bonboniere sem se med policami dobrot naslajala nad čokoladnimi tablicami (bela čokolada z vaniljo, klasična mlečna in temna kakavova različica), poleg teh pa so na trgu predstavili še čokoladico z mandlji ter čokoladne kroge – cekinčke kot jim pravim jaz – v treh okusih (mlečna čokolada, meta in kava). Sladoledni magnat je čokoladno kolekcijo sicer predstavil že lansko leto.

 

img_4184

 

Okus:

Praline crunch (z vzorčkom): rahlo hrustljavost dajejo karamelizirani lešniki, prevladuje sladek okus mlečne čokolade; najlepši in najbolj okusen košček. Edini, zaradi katerega sem dvakrat stegnila tačko v škatlo.

Double chocolate (bela): bela čokolada v notranjosti skriva mlečno, ki prevladuje pri okusu. Bela čokolada se tako malce izgubi, vseeno čokolada opravičuje dvojno mero sladke pregrehe v imenu. Škoda, da niso ostali le pri beli čokoladi ali pa pri kakšni drugi kombinaciji.

Intense raspberry (temna): po okusu ni nič posebnega, precej sladkega industrijskega okusa, ki po prvem grižljaju ne razkriva, da gre za temno čokolado. Malina ne izstopa, tako da je razmerje med čokolado in malino ravno pravšnje.

Salted caramel (svetla): uff…tale me je namučila. Težko lahko rečem, da mi je katera od čokolad zelo slaba, ampak mislim, da je tale do sedaj kar pri vrhu te lestvice. Slana karamela ima na začetku tako čuden grenak okus, da sploh ne veš, da ješ čokolado. Na koncu sicer ta okus ne ostane v ustih, ampak nedvomno ne bi tega grižljaja ponovila.

Classic disc (cekin): podobno kot slani šok zgoraj, le da me je tukaj zmotil povsem medel mlečni okus, ki ni bil ne sladek in ne grenek. Nekaj vmes, a brez posebne intenzitete.

Če zaključim na hitro je to zelo povprečna bonboniera z enim slab(š)im spodrsljajem, ki me je precej razočarala. Morda so bila pa moja pričakovanja glede na sladoledno sladkanje previsoke. In kakor pravijo, sto ludi, sto čudi. Magnum je ubijalski zgolj iz vidika, da ti ubije željo po ponovnem nakupu, če lahko malce dramatiziram. Skrito orožje bonboniere je tako zgolj prepoznavnost znamke, o džentelmenskem razkošju ni ne duha ne sluha.

Oblika: 

Vizualno bonboniera deluje elegantno, a si nikakor ne bi zaslužila Red dot nagrade ali kaj podobnega. Niti več prostora v tej recenziji. Pod pokrovom se sicer skrivajo lepo razporejene praline, a to je tudi vse. Edina posebnost je velik ploščat čokoladni cekinček, vtisnjen logo pa je tako ali tako že stara prežvečena pogruntavščina.

Ocena: 2

 

img_4388